
Darilo, kjer vemo, da si je nekdo vzel čas in ga soustvaril
Kaj kupiti v dar nekomu, ki že vse ima
V teh časih, ko živimo tako, da si vsak kupi, kar rabi, sam. Ko so porcelan, vaze, dekoracija ali rože že višek v naših stanovanjih, se vedno bolj zavedamo, da je pomembno bistvo darila.
Kako ti pokazati, da si nekaj posebnega zame
Najlažje je kupiti bon za darilo. S tem ni preveč dela, ne preveč razmišljanja, niti skrbi z zavijanjem nimamo. Ko pa gre za ljudi, ki so posebni za nas in bi jim to radi tudi preko darila sporočili, se zavedamo, da bo treba malo razmisliti in vložit v to nekaj truda.
Vsak, ki se obrne name, je zame nekaj posebnega. Posebnega zato, ker premore toliko ljubezni, da si vzame čas in razmisli o osebi, ki jo obdaruje. Ljudje, ki premorejo v drugih videti to kar imajo resnično radi, kar jih zabava, kar jih veseli ali žalosti, so sposobni videti dobro v ljudeh. Ti ljudje se razlikujejo od drugih po tem, da tudi v šibkosti drugih, vidijo čar. Obožujem soustvarjati zgodbe s takimi ljudmi in res sem hvaležna zanje.
Ilustracija, ki ni karikatura, pa vendar na nek način je
Če me kdo prosi naj opišem svoj stil ilustriranja, ga najlažje primerjam s tistim v risanih filmih. Ameriško govoreči ljudje jim pravijo “cartoons” ali animirani junaki. Tak način risanja mi je blizu, saj vem, da bi vsi mi radi bili junaki za nekoga, ki nas nosi v srcu. Po besedah mojih naročnikov, vedno znova ugotavljam, koliko junakov našega časa imamo. In jaz se trudim jih take tudi narisati, v njihovi najboljši vlogi.
Ti si naš junak za vse večne čase
Ilustracija, ki jo dobite v dar ima več namenov:
- spomni nas, da smo za nekoga res nekaj posebnega, za nekoga smo junaki
- spomin ostane tudi za naše vnuke in pravnuke
- nikoli ne pozabimo osebe, ki si je vzela čas, poiskala vse dobro, kar nas definira in soustvarila ter nam podarila to ilustracijo
- obstaja Anita, ki je zelo hvaležna, da je lahko to ilustracijo narisala
Nekoč je nekdo zapisal:
“Slika je vredna tisoč besed, ampak spomin je neprecenljiv”
Prešinilo me je, da so včasih imeli en tak lep izraz, ko so se poslavljali, ki pa je žal danes že šel v pozabo in se ga ne uporablja več. V njem je bila povedana najbolj mogočna in dobra želja za tistega, ki mu je namenjena.
“Zbogom”
…in hvala, da ste.
Anita