Sardinija – navdih za delo
Družinska potovanja so zame sveta. To je čas, ko se vsi spet na novo spoznavamo. Otroci hitro rastejo in oblikujejo svoje osebnosti. Običajno sta naša dva najstnika večji del dneva zaprta v svojih sobah, ta mali ima na obisku vedno kakše prijatelje, midva z možem pa vsak svoje obveznosti. Vsak se po svoje spopada z izivi, ki mu jih nalaga življenje in velikokrat komaj čakamo nedeljsko kosilo, da podelimo kaj smo doživeli in kaj nas ni pustilo ravnodušne. Potovanja za našo družino pomenijo veliko preživelega časa v zelo majhnih prostorih, kot je avto ali majhni apartmajih. To pomeni, da hočeš nočeš moramo prenašati drug drugega.
Letošnje zadnje družinsko potovanje je bila jesenska Sardinija. Ker smo velika družina, največkrat rezerviramo termine, ko so letalske karte zelo ugodne. Tokrat smo leteli iz Benetk z Easyjetom, karta je stala 34,00€ po osebi. Le kdo bi se uprl taki ponudbi? Poleg kart smo mesec dni prej poskrbeli za parkirišče na letališču (40,00€), nastanitve smo rezervirali preko Airbnb (za 5 nočitev smo plačali 370,0€) in najeli avto za borih 67,oo€ za celotni dopust.
K sreči nas je spremljalo krasno vreme, 25 stopinj čez dan, kar je pomenilo, da smo se cel dan namakali v morju, ki je imelo okrog 22 stopinj. Bilo je sanjsko, saj smo skoraj vedno bili sami na plažah. Ja, res je, težko smo izbrali 8 plaž izmed 220, ki smo jih imeli označene na zemljevidu.
Ogledali smo si nekaj mest, kot so Castelsardo, Alghero, Olbia in Bosa. Sardinija ima veliko prazgodovinskih naselbin, ki jih lahko vidiš že iz ceste. Večji del dneva smo si privoščili nastavljanje soncu, gradili gradove iz peska in osvajali majhne otoke v bližini obal.
Sardinija je krasna destinacija za družino, ne glede na to koliko so otroci stari. Cene so podobne kot v Sloveniji, a občutek imaš, da si na Kanarskih otokih.
Še ena zanimivost. Sardinija je evropska Okinava. Na Sardiniji živi največ ljudi, ki so stari preko 100 let. Njihov recept za življenje se glasi, jej domač ovčji sir in ribe, vsak dan spij deci rdečega vina in najpomembnejše, vsak dan si med drugo in četrto popoldne privošči siesto.
In nenazadnje so potovanja zame kot ilustratorko neskončen vir novih idej, barvnih kombinacij, zanimivih oblik, ganljivih zgodb, igra narave, zgodovinskih pričevanj, krasnih ljudi in novih odkritij. Vsakič me oborožijo za več mesec vnaprej, tako, da mi vedno zmanjka časa, da bi vse zbrane ideje realizirala. Pa vseeno, zapisane so in skrbno shranjene za čase, ko se bo našla kakšna urica viška, da jih potegnem ven iz predala, okrasim s svojimi črtami, barvami in vijugami, dodam pikice, ter vam mogoče z njimi kdaj polepšam dan.
