Ko tvoje ilustracije postanejo skulpture

Očitno se mi faza, ko je nakej prvič nadaljuje. Tokrat me je doletela čast, da bo tisto, kar narišem, dejansko nastalo kot skulptura. Juppii!

Velik izziv zame. A kot veste živim za izzive. S tem bis e najbolj strinjal moj mož, ki pravi, da nimam mesta v svoji koži in sem neprestano na preži za vsem kar je novo ali drugačno. A je to posledica tega, da se vsega hitro naveličam? Mogoče. No prav, verjetno se mi res zdi, da je moje življenje daleč prekratko za vse, kar bi želele doživeti. Zato verjetno delam toliko stari naenkrat, kar me neskončno osrečuje. Saj ne gre za to, da bi delal 18 ur na dan. Postala sem že prava mojstrca organizacije kajti poleg treh otrok, moža in gospodinjstva, še rišem, študiram, izvajam razne projekte na področju terapije z živalmi in kljub temu si najdem vsak dan čas za kavo s prijateljico ali sosedo. Moram priznati, da gre prav njim zasluga, da vse to zmorem. So prave male psihoterapevtke, ki so tu, ko se zamajem. Hvala pupe, takoooo sem srečna, da vas mam.

Nazaj k izzivu. Bilo je potrebno osvojiti nekaj veščin preden oddaš tehnično skico za leseno skulpturo v obliki pravljičnega lika vlikosti 150 cm. Pa kaj, reskiraš malo časa in spet si bogatejši za nova znanja. Danes, ko smo v dobi interneta, je pa še vse brezplačno, če le imaš voljo pobrskati.

Verjetno boste še veliko slišali na temo treh pravljičnih likov, ki bodo krasili neke vrste doživljajski park. A več o tem kdaj drugič.