info@anifajn-design.si
Anifajn / Blog  / Čarovnice in buče

Čarovnice in buče

Kako sta se znašli čarovnica in buča na listi popularnosti konec oktobra?

Raziščimo preteklost

Bliža se Noč čarovnic in odkar pomnim je na največjem gradu na Slovenskem, gradu na Gradu v Prekmurju na ta dan vsako leto bila zelo priljubljena prireditev Noč čarovnic. Na ta, drugače zelo osamljen in precej zapuščen kraj, se je tisti dan zgrnilo trume avtobusov. Začelo se je že na vse zgodaj, ko so se okoli gradu potikale prijazne čarovnice. Organizirane so bile delavnice za otroke in res ne bi bilo primerno, da jih čarovnice preveč prestrašijo. Popoldne je bil čas, da se otroke odpelje na bolj varen kraj. Takrat so namreč pripravili predstavo za odrasle, kjer so lahko bili priča prizorih sežiganja čarovnice v srednjem veku. Predstava je bila prikazana precej resnično in kruto. Še meni so šle kocine pokonci. Mogoče pa zato, ker sem sama čarovnica. BOOOO! Dokazov za to je veliko:

  1. Metla, ki je poleg avta parkirana pred našo hišo. 🙂
  2. Prijateljica čarovnica Vagabunda (moj izzum seveda), ki skrbi, da otroci vsako noč pravočasno zaspijo
  3. Doma se pogovarjam z duhovi
  4. Moje napovedi se uresničijo brez gledanja v kroglo. Vprašajte moža, vse kar si zamislim, tudi izpeljem. No, skoraj vse.
  5. Pred ognjem imam strašno spoštovanje.

Pa poglejmo ali sem to podedovala. Glede na to dejstvo, da so v zgodovini  Kelti prečkali naša ozemlja, se zaljubljali v lepe ilirke in imeli krasne otroke, lahko predvidevam, da se v moji krvi pretaka tudi keltska kri.  In kaj ima to veze s časrovnicami? Veliko. Noč čarovnic je namreč praznik starodavnih keltov in je tesno povezan s čaščenjem prednikov. Mnogi se ne zavedajo, da so simboli, okraski in običaji, ki so značilni za ta praznik, večinoma povezani z nadnaravnimi bitji in okultnimi silami poganskega izvora. Na noč čarovnic pripadniki starodavnih keltov še danes praznujejo samhain, najbolj sveto noč v letu.

Samhain je časovno opredeljen ravno na pol poti med jesenskim enakonočjem in zimskim solsticijem in ima eno posebnost. Od nekdaj so verjeli, da čas tu popolnoma izgubi svoj pomen, saj so preteklost, sedanjost in prihodnost eno. Vrata med svetovi in časi se odprejo oziroma zabrišejo, zato naj bi umrli ter ​​prebivalci drugih svetov hodili med živimi. Ta čas so izkoriščali za različne magične rituale, pogovore z umrlimi dušami, napovedi prihodnosti iz tarot kart, za meditacije in razna druga spiritualna dela.

Zakaj pa buče? Nekoč so izdolbli répe in v njih prižgali svečo. Te so razpostavili zato, da bi odgnali hudobne duhove. Kasneje so postale bolj običajne izdolbene buče.

In ravno v času buč, sem tudi sama veliko o njih premišljevala, jih skicirala in izrisovala. V delu je bila namreč simpatična otroška slikanica o buči, ki je prepotovala svet, da bi našla svoj dom. Knjigo je napisal Roman Buzzeti izšla pa bo kmalu pod okriljem TiC-a Moravske Toplice. Trenutno se peče v vročem čarovniškem kotlu in kmalu vam jo bom lahko tudi predstavila. Komaj že čakam, da jo primem še toplo v roke in poduham vonj svežih tiskarskih barvah.

Do ta čas vam želim obilo užitkov ob oblikovanju in izrezovanju buč, ter lepe praznike v družinskem vzdušju.